The Stories of the National Liberation Struggle through the Lens of Intertextuality

  • Breda Vidmar Mandič School of Economics Ljubljana
DOI: https://doi.org/10.18485/kis.2021.53.174.10
Keywords: folklore storytelling, World War II, stories about the National Liberation War, intertextuality, assimilation citation perspective

Abstract

Prispevek analizira povedke o NOB v 42. knjigi zbirke Glasovi, ki sistematično zbira folklorne pripovedi na slovenskem etničnem območju pod uredništvom prof. ddr. Marije Stanonik. Opira se na teorijo intertekstualnosti, kot jo v slovenski literarni vedi pojasnjuje Marko Juvan ob znanstvenih spoznanjih Julie Kristeve in Mihaila Bahtina. Tako povedke analizira glede na občo medbesedilnost in interpretira pojavnost sestavin sistemske zgodovinske predloge ter vrednostno razmerje, ki se vzpostavlja med predlogo in okoljem novega besedila. Pri povedkah, ki tematizirajo NOB, eksplicitni kazalci jasno usmerjajo v zgodovinsko predlogo. V motivnih drobcih ali stranskih motivih odkrito medbesedilno prenašajo sestavine predloge ali pa jo celovito poustvarjajo v osrednjih motivih (partizanstvo, mobilizacija v nemško vojsko, življenje civilnega prebivalstva med 2. svetovno vojno, ustaši, izgnanci). Prenašanje, izposojanje in posnemanje sestavin zgodovinske predloge pripovedovalci pogosto povezujejo s svojimi lastnimi izkušnjami ter dogajanje komentirajo, dodatno pojasnjujejo, povzemajo, včasih pa izražajo dvom ali celo priznavajo lastno nevednost oziroma nepoznavanje dogodka. Tako povedke večinoma ustvarjajo asimilacijsko citatno perspektivo in potrjujejo zgodovinsko predlogo. Ujemanje z njo poudarjajo z omenjanjem pripovedovalca predhodnega besedila, imenovanjem neposrednega udeleženca v dogodku, opisovanjem bližnjega kraja dogodka ali pa preprostim dodatnim potrjevanjem na koncu povedk.

References

Hrobat, Katja. Ko Baba dvigne krilo. Prostor in čas v folklori Krasa. Ljubljana: Znanstvena založba filozofske fakultete, 2010.

Ivančič Kutin, Barbara. Živa pripoved v zapisu: kontekst, tekstura in prekodiranje pripovedi Tine Kravanja iz Bavšice. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. Crossreff

Javornik, Marjan in Alenka Dermastia (ur.). Enciklopedija Slovenije 5. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991.

Juvan, Marko. Intertekstualnost. Ljubljana: DZS, 2000.

Mrvič, Stane in Janez Kos. Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju občine Sevnica. Sevnica: Občinska konferenca SZDL, 1989.

Palavestra, Vlajko. Historijska usmena predanja iz Bosne i Hercegovine. Sarajevo: Buybook, 2004.

Risteski, Ljupčo. "The Category of Linear (Historical) Time in the Traditional Culture of Macedonians". Space and Time in Europe: East and West, Past and Present. Ed. Mirjam Mencej. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, 2008, 199-212.

Rudan, Evelina. "Authentication Formulae in Demonological Legends". Narodna umjetnost 43.1 (2006): 89-111.

Savnik, Roman, France Planina in Živko Šifrer (ur.). Krajevni leksikon Slovenije. Repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije,1968.

Stanonik, Marija. "Kategorija časa v slovenski slovstveni folklori". 36. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ur. Irena Orel. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Ljubljana, 2000, 191-224.

VM - Vidmar Mandič, Breda. Kar nej rejs, se neč ne guvuri. Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba, 2013.

Published
2022-01-27
How to Cite
Issue
Vol 53 No 174 (2021)
Section
Interwinings
Creative Commons License

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International License.

Authors who publish with this journal agree to the following terms: 

  • Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International (CC BY-NC-ND 4.0) that allows others to share the work with an acknowledgment of the work's authorship and initial publication in this journal.
  • Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgment of its initial publication in this journal.
  • Authors are permitted and encouraged to post their published articles online (e.g., in institutional repositories or on their website, social networks like ResearchGate or Academia), as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work (See The Effect of Open Access).